Od avtorja: Drugi članki tukaj: Ezoterični vidiki vloge starša. "Če želite videti obraz Stvarnika, poglejte v oči svojega otroka." Vidite, dragi bralci: tako psihologija kot starodavna modrost se strinjata, da je človeka nemogoče »naučiti« razmišljati in čutiti drugače, če nima življenjskih izkušenj, ki potrjujejo, kar mu govorijo. Zato vse, kar ne sovpada z osebnimi občutki, dojemamo kot mit in celo ponarejanje. Predstavljajte si prebivalca nekega afriškega naselja, ki vodi »naraven« življenjski slog, ki ga na začetku zime s čarovnijo prenese v osrednjo Rusijo. Naš junak dobesedno vidi smrt vseh živih bitij: odpadlo listje, posušene veje, ledom okovana voda, zemlja prekrita s hladno belo odejo ... Povsem nerazumljivo mu je kmečko veselje nad močnim sneženjem - navsezadnje še nikoli ni videl pomlad, in ne sluti, da se bo ta sneg spremenil v vodo in nasičil zemljo z življenjsko vlago!.. Na popolnoma enak način večina ljudi dojema fizično smrt človeka, ne zavedajoč se neskončnosti in neuničljivosti Življenja. . Vendar je zdaj vedno več moških in žensk, ki čutijo relativnost vidnega sveta, ki so prepričani v materialnost misli, ki si prizadevajo razumeti svoj namen v globinah njegove podzavesti živi spomin na izkušnjo, ki te občutke potrjuje, vendar ta izkušnja nikakor ne more prodreti v zavest!.. Zato se pogosto zgodi takole - prebereš kakšno knjigo in nenadoma prepoznaš svojega " nemanifestiranih« mislih in marsikaj postane jasno o vas samih in o vašem lastnem življenju, ker ste dodali »uganko«, ki je prej manjkala!.. V življenju sem zbral veliko takih »ugank« in zdaj pomagam drugim zberite jih!..Vi, dragi bralci, lahko preskočite naslednji razdelek o moji osebni poti spominjanja svojega pravega "jaz" in se takoj posvetite opisu poslanstva staršev "novih otrok". A izkušnje mi kažejo, da ljudje bolj zaupajo tistemu, ki ga poznajo, zato se odločite sami!.. Moja pot, kot mnogi starši “indigo otrok” sem že od otroštva čutil, da sem “drugačen” od okolice. Nisem mogla razumeti nesmiselnega tekanja otrok naokoli, njihovih čudnih igric pod geslom “proti komu smo prijatelji?”, skrbi za ocene ali nagrade, ambicij staršev, trditev učiteljev ... Čutila sem, da vse to »ni bilo resnično«, ampak zaradi moje dobre »učljivosti« in različnih naravnih nagnjenj zlahka socializirano. Moji starši, ki so bili v svojih idejah materialisti, so me kljub temu obdarili z glavnim: vero v moč človeškega duha (v sovjetskem slogu), sposobnostjo razumevanja ljudi, pobudo in žejo po znanju. Vendar sem kot mnogi podobni otroci, čeprav so me imeli moji najbližji radi, v družini ostala popolnoma nerazumljena. Zvezde in večnost sta temi, ki pri mojih starših ne moreta povzročiti nič drugega kot začudenje. Zato nisem govoril o svojih interesih. Ni presenetljivo, da sem se s pojavom resne ezoterične literature začel truditi spomniti se: Kdo sem? Zakaj smo ljudje tukaj na tem planetu? Kaj se dogaja z Zemljo?..Ko se je rodila moja prva hčerka, sem teoretično veliko vedela, poznala sem mistično nadarjene ljudi, a moja družina, moj mož, so bili v popolnoma »drugi realnosti« kot moja hčerka je odraščala, moje navzven uspešno življenje se je začelo sesuvati od znotraj: sprva sem bila več let v počasni depresiji, ki sem jo spretno skrivala pred drugimi, doživela sem več »nerazložljivih« stresnih situacij s hčerinim zdravjem, postopoma prisiljena vse bolj zaupati Nevidni (Božanski? Energiji?) podpori. Nato so kataklizme perestrojke spodbudile našo družino, da je spremenila kraj bivanja, delo in celo poklic, iztrgala nas je iz našega običajnega družbenega kroga, dokler nisem končno, pred rojstvom drugega otroka, slišal besed, naslovljenih z radia če osebno dozame: "Ne poganjaj svojih korenin v tisto, kar ljubiš, ne poganjaj svojih korenin v srce svojega ljubljenega!" Spusti svojo korenino v nebesa - in tedaj je nihče ne bo mogel posekati!..« To je bil stavek iz sufijske pesmi Takrat je bilo vse v mojem življenju nenavadno uspešno, a iz nekega razloga kot odgovor na te besedah ​​sem jasno pomislil: »A kaj, ko so vse korenine že pognale?..« Dva meseca kasneje je Življenje naenkrat izpulilo vse moje »korenine« in moral sem skokovito hiteti v smer, v katero sem se vsa prejšnja leta ni upal odkrito premakniti!.. Na Na tej poti so bili otroci tisti, ki so bili zame glavna spodbuda za “preživetje brez boja”!.. Pišem “preživetje” - ker ljudje živijo na podlagi neke vrste slika sveta: »To je stol, na njem sedijo; to je miza, ljudje jedo za njo!..« In v mojem življenju se je vse obrnilo na glavo: lepe družinske vrednote so se izkazale za lažne, kariera brez pomena, uspešne izkušnje neuporabne, moj finančni položaj in zdravje je bilo katastrofalno!.. Otroci pa so od mene nenehno zahtevali harmonično počutje!.. Takoj, ko sem pod pritiskom drugih »izpadla« v igro vlog »Jaz sem žrtev«, se je njihovo zdravje močno poslabšalo. poslabšala in sprva (ko sem se še obračala na zdravnike) sem morala premagovati pritisk zdravstvenih avtoritet o »resnosti« ali »neozdravljivosti« določene bolezni... Takrat sem že slutila, da so vse bolezni posledice človekovih negativnih čustev in misli, ni pa bilo lahko zavrniti zdravljenja z drogami in delati z vsebino svoje zavesti, razumeti vzroke in posledice, spoznati svoje življenjske lekcije... Ko se ozrem nazaj, sem hvaležen Življenju. za tista “ekstremna” stanja, ki so me spodbudila, da sem verjela v svoje duhovne moči in jih zahtevala!..Tako sem tudi sama postala močnejša, hčerki smo pozdravili astmatični bronhitis, alergije, kronični tonzilitis in nasploh okrepili imunski sistem!..Zdaj, ob prebiranju številnih navdihujočih knjig o duhovni psihologiji prepoznam stopnje poti, ki sem jih prehodil: »čudežne« primere podpore »od nikoder« v primeru zaupanja v moj božanski »jaz«; občasni občutek »Vse bo v redu« med popolnim kaosom, finančnimi, osebnimi težavami in zdravstvenimi zapleti; pravočasen pojav v mojem življenju knjig in ljudi, ki me podpirajo, predvsem pa vedno večji občutek osvoboditve in veselja, ki pogosto nikakor ni povezan z resničnim stanjem!.. Vsakič znova soočen z odporom otrok v zvezi s kakršnimi koli stereotipnimi dejanji odrasle osebe sem ponovno pretehtal svoje poglede na te iste stereotipe: ali je to res potrebno v našem življenju?.. Posledično so bile ne samo "težave" (z zdravjem, študijem, komunikacijo) "rešene" , ampak tudi perspektiva mojega videnja Življenja se je ves čas širila!.. Predstavljajte si predstavljajte si: prebijate se po »razgibanem terenu«, se utapljate v močvirjih in se zatikate v trnje, a takoj ko se povzpnete na spodoben hrib, pred vami se odpre bližnja slikovita cesta!.. Lahko ste seveda ponosni na svoje »močvarne škornje« in sposobnost »junaškega premagovanja stisk«, otroci pa nas lahko naučijo dosegati želene rezultate v lepem in srečno!.. Dragi starši!.. Naši otroci sploh niso naši otroci! So naši »vodniki« na poti osvoboditve!.. Osvoboditve od prejšnjih stereotipov in omejitev zavesti, ki ne ustrezajo novi stopnji razvoja civilizacije!.. Življenje, ki temelji na nasilju, se na našem planetu ne more več razvijati!. .. Pa ne samo zato, ker to vodi v nepovratne okoljske, humanitarne in vojaške kataklizme!..Človeška imuniteta je pod stresom uničena in za razliko od preteklih obdobij materialno blagostanje ne prinaša niti občutka varnosti niti sreče, če človek ni. notranje svoboden ... »Odpornost na stres«, po mnenju psihologov, je to fleksibilnost in odprtost do sveta, v kombinaciji s samozadostnostjo, kar je nezdružljivo s prisilno podrejenostjo!.. Lahko rečemo, da je genetski spomin človeštvaje poln zapisov trpljenja in bolečine, zato se v tej smeri ni več mogoče premakniti!.. Tako psiha kot fizika ljudi ne zdržita stresa prejšnjih iger vlog "Kdo bo zmagal?" Tudi veliki Shakespeare ( ali tisti, ki je stal za njim) rekel: "Ves svet je gledališče, ljudje v njem pa igralci!.." Prišel je čas, da spremenimo veličastno predstavo našega življenja na Zemlji in napišemo nov, harmoničen scenarij. za mirno sobivanje na planetu. Toda ta grandiozni scenarij je sestavljen iz milijonov osebnih scenarijev, kjer je vsak od nas sposoben razumeti sebe in druge, je sposoben ljubiti in ceniti življenje!.. Tega se je mogoče naučiti - kar se zdaj dogaja en. množično se ljudje zbudijo iz »transa«, v katerem so nepremišljeno igrali različne vloge, odvisno od zunanjih okoliščin ... Izkazalo se je, da nismo samo izvajalci, ampak tudi scenaristi in režiserji-producenti svojega življenja. zgodbe!.. Samo večina nas usmerja svoja življenja nezavedno – po nekih stereotipih, ki jih postavlja družina, družba, pa tudi naključnih nasvetov drugih... In le opazno “ neskladje med želenim scenarijem in resničnim naredi človek pomisli: »Zakaj je vse narobe?..« Če se poglobite, lahko ugotovite: stereotipi niso najboljše vodilo za ukrepanje!.. Vsak od nas je edinstven in si zasluži svoj scenarij. To je naš lastni scenarij, ki nas ga učijo naši novi otroci!.. Tu se izkaže, da si nespametno ustvarjamo težave in da bi nas potisnila v novo, harmonično življenje, je Narava (Stvarnik, Evolucija) poslala Nove otroke v naše družine – ljudi, ki jih preprosto ni mogoče vzgajati brez ljubezni in razumevanja!.. Izredna brezizhodnost situacije je v tem, da ne moremo zares spoštovati drugih ljudi, še posebej pa otrok, če ne spoštujemo sebe; ne moremo dajati brezpogojne ljubezni, če sami potrebujemo zunanjo potrditev svoje vrednosti, ne moremo se razvijati in izobraževati, če sami stojimo na mestu ... V zadnjih tisočletjih so nam aktivno vcepljali, da je človek brez od zunaj vsiljenih programov nagnjeni k primitivnim nagonom. Morda je to v nekaterih obdobjih res veljalo, danes pa je nesporno dejstvo, da nasilje, ne glede na to, v kakšni obliki je uporabljeno, izkrivlja človeško naravo. In ravno nasprotno, najboljše človeške lastnosti se zlahka razkrijejo v otrocih, če odrasli sami živijo po teh humanih zakonih medsebojnega spoštovanja, ljubezni, ustvarjanja in ustvarjalnih dejanj, ki se z vso močjo upirajo vsiljevanju vlog prav njim ker nas želijo opomniti, da smo več kot naše vloge!.. Smo več kot naše telo, naše misli, naši občutki!.. Smo delci Kreativne Moči Vesolja, rojeni za ustvarjanje, ne za uničevanje .Človek, ki se trudi čim bolj ustrezati svoji vlogi - poklicni, družinski, družbeni - je izjemno ranljiv!.. Sodobno življenje je nenehen razvoj in spreminjanje, zato se vsebina in status vlog vse hitreje spreminjata, kar povzroča občutek zmedenosti, izgubljenosti, in celo depresija, če ne morem biti tak starš, "kakršen bi moral biti", ali takšen zaposleni, "kakršen bi moral biti", takšna oseba, "kakršen bi moral biti" - živčen sem in čakam na potrditev svoje pomembnosti. drugi, in zato Življenje uteleša moje najhujše strahove - navsezadnje so naše misli tiste, ki ustvarjajo našo realnost, "kdo to potrebuje?", Čigava pričakovanja ne izpolnjujemo? sami izpolniti ta pričakovanja?.. Izkazalo se je, da človek ne more biti srečen z izvajanjem programov drugih ljudi... In nesrečen človek ni sposoben ustvariti srečnega življenja okoli sebe... Že dolgo - na tisoče leta - pogoj za preživetje posameznika v družbi je bila njegova »vključenost« v pred njim zgrajen sistem hierarhičnih odnosov. »Sužnji« in »upravitelji«, »delavci« in »lastniki«, »vojaki« in »generali«, »duhovniki« in »čreda« - vsi so bili enako odvisni od pravil, po katerih so se igrale njihove vloge!.. Obdobja in družba naprave, a strah (strah pred smrtjo, trpljenjem, zavrnitvijo) je ostal skriti vrelecosnova življenja človeške skupnosti. Manjšina zaradi strahu obvladuje večino, vceplja stereotipe in omejujoča prepričanja, ki so potrebna za manipulacijo, a informacijska odprtost sodobne družbe omogoča človeku, da živi in ​​uresničuje svoje ustvarjalne zamisli vzporedno s sistemi, ki temeljijo na strahu še niste opazili, da je pomembno Nekateri ljudje se spreminjajo: problemi »preživetja«, »kopičenja« in »delitve virov« so se za mnoge umaknili iskanju srečnega, ustvarjalnega življenja!.. Ljudje so spoznali, da niti denar ne , niti slava, niti oblast ne prinašata sreče!.. In morda prvič izpod oblasti stereotipov, ki jih vsiljuje potrošniška družba, izhajajo ne posamezni »sanjači«, temveč cela generacija – tista, ki je danes stara okoli trideset!. Želijo se samouresničevati v tem, kar imajo radi, in se ne uveljavljati na račun drugih ljudi, želijo živeti v sožitju z naravo in samim seboj, vzgajati otroke, ljubiti in biti ljubljeni ter se ne zadušiti v tekmi. Kdo je prvi?" Toda družbene institucije in množični stereotipi se spreminjajo počasneje. Premagati jih z uresničevanjem lastnih načrtov v življenju ni lahko!.. In Novi Otroci povsem spontano izkazujejo neomajno zaupanje v pravilnost izbire svoje Duše, v pomen človeškega dostojanstva, v spoštovanje svojih meja!. .In to temelji na njihovi prirojeni intuiciji. To besedo lahko dešifrirate na kakršen koli način: povezava s "podzavestjo", z "informacijsko banko vesolja", sposobnost slišati "glas srca" itd. Glavna stvar je, da človeka z razvito intuicijo ni mogoče prevarati!.. Čuti "igro" in ne želi sodelovati v njej. Duše otrok so pogosto veliko starejše od naših, zato boste, če jih obravnavate s pozornostjo in zaupanjem, prejeli najdragocenejše nasvete in primere dejanj, potrebnih za pridobitev resnične notranje Moči - Moči, da spremenite svoje življenje na bolje! .. Danes postane naše stanje zavesti glavni vzvod za ustvarjanje naše realnosti. Če človek meni, da je komunikacija z bolnikom z gripo zanj nevarna, se zaskrbi in ... zboli. Če se po vožnji v »minibusu« s kihajočim sopotnikom odločite, da imate močan imunski sistem ali pa vas bo rešil »čudežni preventivni čaj« doma - tako se bo zgodilo!.. Če ste prepričani, da zaposleni je nagnusna oseba, zagotovo boste imeli priložnost to še enkrat preveriti v praksi; če pa vam uspe dosledno »predstavljati sovražnika« kot veselega in veselega, bo spremenil svoj odnos do vas osebno. V preteklosti sta bila vzrok in posledica včasih ločena s celimi življenji, zdaj pa se je vse spremenilo: ne »prava dejanja «, ki se jih človek prisili izvajati, in navdihnjeno stanje duha napolni naše življenje z uspehom!.. Novi otroci neverjetno dosledno izvajajo to načelo: počnejo samo tisto, kar jim je res zanimivo, in z odraščanjem »zaobidejo« vse vrste sistemov, uspejo, uresničujejo svoje ustvarjalne zamisli!.. Obstaja veliko metod, kako spremeniti svojo realnost s spreminjanjem vsebine vaše zavesti. Toda v preteklih tisočletjih so ljudje razvili tolikšno količino bolečine, da je vsak od nas prejel pravičen delež le-te v svoji podzavesti (za razliko od otrok nove dobe!). To pojasnjuje težave pri osvoboditvi našega mišljenja od prepričanj, ki omejujejo naše zmogljivosti. Nosimo jih v sebi, da se naša podzavestna bolečina manifestira navzven!.. Kajti v tem obdobju je treba sprostiti vse negativne energije. Ljudje fizično ne bodo več mogli biti jezni, žalostni, zavistni ali razdraženi v novih energijskih razmerah Vodnarjeve dobe – dobe sončne in galaktične aktivnosti brez primere!.: Negativna čustva so energijske vibracije nizkih frekvenc, zato so v neskladju z visokimi frekvencami, v katere smo v sodobnem času vse bolj pogreznjeni!.. (Dovolil si bom primitivno primerjavo: letalo lahko vzleti na prečiščen kerozin, dizelsko gorivo pa je neprimerno za polete!..) Zato novi otroci najbolj cenijo svobodo - v ujetništvu človek ni.