Najpomembnejši vidik človekove samopodobe je spol, spolna identiteta (identiteta), ki je opredeljena kot človekovo doživljanje njegove korelacije z značilnostmi spola in človekov občutek svoje celovitosti in kontinuitete skozi čas ter razumevanje in prepoznavanje tega dejstva s strani drugih ljudi [Rogers, 1994, 88]. Identiteto lahko opišete s frazami »Jaz sem .....«, »Kaj sem jaz...« ali pa izberete podobo o sebi, opišete »Kako me vidijo drugi«. Tudi naša stroka je del našega jaza. Zanimanje za preučevanje smiselnih transformacij samopodobe žensk v sodobni družbi ne le da ne pojenja, temveč se v povezavi s procesom globalizacije in rušenjem tradicionalnih sociokulturnih norm. in zamisli, zlasti v tem desetletju. Jasno je, da brisanje meja med spoloma narašča po vsem svetu. In meja med moškim in ženskim je zabrisana, v sodobni socialni psihologiji se upoštevajo trije metodološki pristopi k določanju pojma "spol": - klasični, - modernistični, - postmodernistični. Vorontsova se klasični pristop izvaja na podlagi biološko-evolucijskih idej o spolnosti, za modernističnega pa je značilna dvojna interpretacija spola kot biološkega dejstva (telo) in spola (samopodoba), in sicer kot subjektivne podobe. , katerih vsebino določajo sociokulturni dejavniki (t.j. družbene norme). Posledično se žensko razumevanje svoje identitete v sodobni kulturi ne zdi več enostavna in očitna stvar kot prej. Če v tradicionalni in industrijski družbi ženski za to ni bilo treba iskati nobenih naporov, saj so obstajali določeni modeli socializacije (tradicije, posebni obredi, družbene institucije), potem te modele trenutno priznava postindustrijska ( informacijske) družbe kot nepomembne, nove pa niso bile razvite [Grednovskaya, 2007, 7-11]. Za izgradnjo svoje identitete se ljudje pogosto obrnejo na psihologa. Rad bi opozoril na dejstvo, da trenutno ni pripravljenih receptov in shem za oblikovanje samoidentitete. Osebnost izvaja iskalne dejavnosti - introspekcijo, izbiro, s čimer pride k sebi. Literatura Psihologija spola: nekateri problemi in možnosti // Yaroslavl Pedagogic Bulletin. 2018. št. 1. str. 139-146. 4. Vorontsov D.V. Spolna psihologija komunikacije. Rostov na Donu: Južna zvezna univerza, 2008. 208 str. Garber E.I., Kozacha V.V. Psihogeometrično testiranje (teoretični in praktični vidiki). Saratov: Znanstvena knjiga, 1999. 70 str. Grednovskaya E.V. Kriza spolne identitete: diskurzi in prakse: povzetek. dis. ...kand. Filozof Sci. Ekaterinburg, 2007. 26 str. 7. Gurevich K.M., Borisova E.M. Psihološka diagnostika. M.: URAO, 1997. 304 str. Rogers K. O tem, kako postati oseba. Psihoterapija skozi oči psihoterapevta. M.: Progress, 1994. 251 str. Sorokin A. Vstopili so v gorečo kočo ... O mobilizaciji žensk na različnih stopnjah Velike domovinske vojne. URL: https://rg.ru/2015/12/22/rodina-mobilizaciya.html Zakon o priznavanju spola iz leta 2004. URL: https://en.wikipedia.org/wiki/Gender_Recognition_Act_2004 13. Stoller R. Spol in spol. New York: Science House, 1968. 383 str.