Osebne lastnosti Med svoje osebne strokovne lastnosti uvrščam vizijo klienta z njegovim edinstvenim in neponovljivim notranjim svetom, njegove zmožnosti čustvenega in fizičnega odzivanja, ki se razlikujejo od vseh njegovih, pa tudi: - skladnost - zmožnost uveljavitve duševnosti v stranki, izkazovanje iskrenosti, odkritosti; sposobnost zagotavljanja podpore klientom odgovarja z zavestjo o njeni iznajdljivosti, z možnostjo njene praktične uporabe - čustvena komunikacija obogati stranko, razširi njen čustveni svet; zgraditi okolje zaupanja in povratne informacije - empatija je moj notranji odnos - refleksija in refleksivno poslušanje oblikuje "notranjega opazovalca" v meni in klientu - iskrenost in prepoznavanje svojih napak - zgled za klienta, da prizna svoje napake; - toleranca na stres in prepirljivost - sposobnost dajanja ustrezne, konstruktivne povratne informacije klientu, ob ohranjanju nadzora in samoopazovanja - optimizem in vera v spremembe podpirata željo pomagati klientu sprejeti dogajanje kot dano in odgovoriti na vprašanje: “Zakaj?”; radovednost, samoizpopolnjevanje, odločnost spodbujajo in usmerjajo k novim znanjem; - privlačnost in obvladovanje neverbalnih komunikacijskih sredstev sodelujejo pri gradnji medosebnih odnosov s strankami in sodelavci Značilnost mojega usposabljanja v magistrskem programu je želja po zadovoljevanju potrebe po samoaktualizaciji, v procesu katere nameravam pridobiti dodatna znanja in uresničiti svoje potenciale na naslednjih področjih: - pridobivanje temeljnih znanj na znanstvenem področju, ki me zanima. - uresničevanje možnosti za vključevanje v raziskovalno delo, - pridobivanje magistrskih kvalifikacij za nadaljnji vpis na podiplomski študij univerza - objavljanje vaših znanstvenih člankov in del v tiskanih in elektronskih publikacijah univerze, za kateri problem ali znanstveno nalogo se odločite v procesu študija na magistrskem programu Področja raziskovalne dejavnosti v okviru magistrskega programa. ustvarjalno raziskovanje vključuje glavne vrste dejavnosti psihologa: - ocenjevanje (psihodiagnostika) - ocenjevanje razvoja psiholoških lastnosti določene osebe ali skupine ljudi - svetovanje - pomoč pri medosebnih konfliktih, in sicer zakonskih in otroških; starševski odnosi, kot tudi pomoč pri vodenju delovnih in drugih timov, - izobraževanje - širitev, prenos psiholoških znanj na strokovnjake, ki delajo v sferah »človeka do človeka«, - korekcija in razvoj - vpliv psihologa v sodelovanju z nevropsihologom, psihiatrom ali socialnim pedagogom o določenih kognitivnih in čustvenih oblikah človekovega vedenja predlaganih nalogah: - prepoznavanje in razlaga psiholoških pojavov, - izvajanje dokazov o določenih teoretičnih hipotezah posebej formulirana psihološka dejstva.