Od avtorja: Študija je bila izvedena skupaj z L.A. Vasiljeva, psihologinja, medicinska sestra ginekološkega oddelka mestne bolnišnice št. 5, Čeboksari Objavljeno: Akmeologija: osebni in poklicni razvoj osebe: gradivo VI mednarodne znanstvene korespondenčne konference. – M., 2011. – št. 3. – 597-598 strani. Razvoj regulacijskih procesov v vedenjski in čustveni sferi osebe je pomembna sestavina fizičnega in duševnega zdravja posameznika. V zvezi s tem nam preučevanje čustvenih in vedenjskih značilnosti posameznika med boleznijo omogoča prepoznavanje glavnih osebnih dejavnikov, ki vplivajo na potek in izid somatske bolezni. Prispevek predstavlja rezultate raziskave 101 bolnice z ginekološkimi boleznimi. Psihodiagnostične tehnike, uporabljene v študiji, so omogočile identifikacijo čustvenih in vedenjskih značilnosti teh bolnikov. Dobljeni rezultati so pokazali razlike v psiholoških značilnostih čustvene in vedenjske sfere bolnic z ginekološkimi boleznimi in zdrave skupine. Identificirane značilnosti omogočajo identifikacijo področja psihosomatskih odnosov v ginekologiji, ki je potrebno za razvoj celovitih pristopov, ki v procesu zdravljenja upoštevajo psihosocialne in biološke dejavnike ginekološke bolezni. Študija globine in stopnje izraženosti depresivnih stanj pri ginekoloških bolnicah je bila izvedena z uporabo Beckovega popisa depresije, ki se uporablja kot standardizirano merilo globine depresije. Rezultate smo izračunali na treh lestvicah vprašalnika: kognitivno-afektivni podlestvici (CA), lestvici somatskih manifestacij depresije (SP), lestvici splošne depresije. Standardi, podani v metodologiji, so bili uporabljeni kot indikatorji normativne skupine. Na lestvici somatskih manifestacij depresije (SP) so bile ugotovljene pomembne razlike, na drugih lestvicah pa so bile vrednosti zanesljivo blizu rezultatom, dobljenim za normativno skupino. Zato lahko sklepamo, da je pri tej skupini bolnikov nastajajoče depresivno stanje povezano s somatskimi simptomi bolezni, ki so pri njih v signifikantno značilni stopnji bolj izraženi kot pri zdravih (t = 4,63; p = 0,0001). To pomeni, da pri teh bolnikih bolezen ne vpliva le v obliki fizičnih simptomov, ampak vpliva tudi na psihološko sfero bolnikov, spreminja čustveno ozadje razpoloženja in oblikuje ustrezne oblike odziva na čustveno sfero Pomembna značilnost posameznika so bolj ali manj trdovratne motnje, ki lahko izzovejo pojav psihosomatskih simptomov pri ginekoloških boleznih. V študiji so bile značilnosti čustvene sfere bolnikov z ginekološkimi boleznimi ocenjene z uporabo vprašalnika V.K. Zaretsky "Prepoved izražanja čustev." Rezultate smo izračunali s šestimi anketnimi lestvicami in eno sumarno lestvico. Kot normativni podatki so bili uporabljeni rezultati študije E.Yu. Lazareva in L.A. Šarapova (2009). Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da so opazne pomembne razlike na lestvici veselja (t = 2,73 pri p = 0,007), kar kaže na to, da ti bolniki izkazujejo več negativnih čustev kot pozitivnih. Psihosomatska komponenta bolezni se tukaj lahko kaže v premiku poudarka z obstoječih nerešenih intrapersonalnih težav na somatske manifestacije bolezni, ki jih spremljajo negativna čustva. Njihove manifestacije so po mnenju bolnikov bolj sprejemljive v razmerah bolezni kot v situacijah medosebne interakcije. V drugih primerih pa lahko bolniki dojemajo nasilno izražanje veselja kot družbeno nesprejemljivo obliko vedenja. Pojavljajoče se psihosomatske manifestacije pri ginekoloških boleznih lahko povzročijo tudi psihološka stališča, ki določajo vedenjske značilnosti teh bolnikov. Študijznačilnosti perfekcionizma so bile izvedene z uporabo vprašalnika "Perfekcionizem" (N.G. Garanyan, A.B. Kholmogorova). Rezultate smo izračunali s sedmimi lestvicami vprašalnika in eno sumarno lestvico. Kot normativni podatki so bili uporabljeni rezultati študije E.Yu. Lazareva in L.A. Šarapova (2009) Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da obstajajo pomembne razlike v lestvicah perfekcionizma med ginekološkimi bolnicami in zdravimi osebami. Največja značilna razlika v značilnostih perfekcionizma je bila ugotovljena na lestvici nadzora nad občutki (t=3,62; p=0,0001), sledi lestvica polariziranega mišljenja (t=2,39; p=0,018), nato skupni skupni kazalnik. perfekcionizma (t= 2,33; p=0,02) in najmanjšo razliko na lestvici prenapihnjenih trditev in zahtev do sebe (t=2,23; p=0,027). To nakazuje, da preučevani pacienti postavljajo pred sebe visoke zahteve, ki se izražajo v želji po doseganju pomembnih rezultatov pri delu, ki ga opravljajo. Razmišljanje vse ali nič krepi te vedenjske težnje. Nadzor nad čustvi pacientki ne omogoča odkritega izražanja čustev. Pomembne razlike v splošni stopnji perfekcionizma kažejo na njegovo povečanje na vseh področjih življenja pri ginekoloških bolnicah, kar lahko spremlja stalno nezadovoljstvo z določenimi vidiki življenja in vodi do psihosomatskih manifestacij. bolezni. Te osebnostne lastnosti, ki se kažejo v različnih življenjskih situacijah, lahko vplivajo na dojemanje pacientk o sebi, lastnem zdravju, socialnem počutju in čustvenem ravnovesju z uporabo vprašalnika »Struktura individualne religioznosti« (Yu.V. Shcherbatykh) . Rezultati so bili izračunani iz osmih lestvic in merila verskega prepričanja po samooceni. Kot normativni podatki so bili uporabljeni rezultati študije E.Yu. Lazareva in L.A. Sharapova (2009). Pomembne razlike med zdravo skupino in ginekološkimi bolnicami so bile ugotovljene na skoraj vseh lestvicah vprašalnika. V padajočem vrstnem redu razlik je to prisotnost verskega samozavedanja (t=5,37; p=0,0001), ki označuje notranjo potrebo ginekoloških bolnic po verskem prepričanju. Tudi zunanji znaki religioznosti so pri ginekoloških bolnicah značilno izraženi v primerjavi z zdravo skupino (t=4,61; p=0,0001). To lahko pomeni, da ti bolniki večinoma upoštevajo in izpolnjujejo vsa verska navodila. Razlike z zdravo skupino ginekoloških pacientk opazimo na lestvici odnosa do vere kot modela moralnih meril vedenja (t=4,1; p=0,0001). Ginekološki bolniki v večji meri kot zdravi verski nauk dojemajo kot niz norm in pravil obnašanja, katerih spoštovanje je značilno za osebo v tako pozitivnih vidikih, kot sta kultura in spodobnost. Večinoma se ti bolniki ocenjujejo kot bolj verni kot zdravi ljudje (t=3,86; p=0,0001). Kar nakazuje, da je med ginekološkimi bolnicami več tistih, ki se imajo za vernike, kot za ateiste. Iskanje opore in tolažbe v veri ni za te bolnike nič manj pomembno kot pri zdravi skupini (t=3,44; p=0,0001). Večina bolnikov se v upanju na pomoč obrne na vero. Z udeležbo pri bogoslužju ti pacienti pridobijo naboj optimizma in vere v pozitiven izid njihove problematične situacije, kar pomaga sprostiti notranje napetosti in jim daje olajšanje. Razlike med pacienti in zdravimi ljudmi na lestvici odnosa do magije so se pokazale na pomembno značilni ravni (t=3,37; p=0,0001). To kaže, da večina ginekoloških pacientk verjame v magično moč verskih obredov. Tako nam študija omogoča karakterizacijo čustvene sfere in vedenjskih značilnosti pacientk z ginekološkimi boleznimi. V večji meri je značilna čustvena sfera ginekoloških bolnic.