"Čutil sem svet, njegovo živahnost, opazoval ljudi, lahko komuniciral, čutil Radost tega življenja.. .« S temi besedami začnejo ljudje, ki so prišli k meni po pomoč, spoznavati človeka in njegovo življenje, s tem, kaj je trenutno vsebina njegovega dneva večja obremenitev, ljudje postajajo... vse manj časa zase Prvič, malo nas je naučilo te veščine »biti pozoren nase, na svoje notranje stanje«, pri nas vprašanje »kako se počutiš? ” povzroča začudenje in humor, in to je ena od pomembnih veščin, s pomočjo katere se človek nauči razumeti samega sebe, spoznati svoje prave potrebe in želje, določiti cilje in sprejemati izbire. "Ne čutim več veselja." Globalno gledano, to je krik o pomoči, ki pravi: "Ne počutim se, kot da živim svoje življenje." takšnih trenutkih se človek počuti zelo ranljivega.Velikokrat delajo zelo odgovorni ljudje, ki delajo veliko in težko energičen, aktiven, nasmejan in odlično opravlja svoje delovne naloge, ljudje pa dobivajo vse večjo obremenitev, ki je zaradi različnih razlogov ne morejo zavrniti. Posledica tega je poleg čustvene izčrpanosti, preprosto premalo moči. Ko je življenje polno intenzivnega dela, človek pa ne upošteva lastnih zmožnosti in meja ali ne zna prepoznati, kdaj potrebuje počitek in se obremenitev zmanjša, pride do neke vrste izgorelosti na vseh frontah. Nekdanje najljubše dejavnosti prenehajo prinašati užitek, šport ne pomaga pri sprostitvi, razmišljanje o naravi ali lepotnih predmetih ne vzbuja več strahu. Poleg tega se lahko oseba v ožjem krogu počuti notranje prazno in morda ne čuti enake motivacije, da bi šla ven k ljudem, sklepala nova poznanstva, komunicirala in prejemala čustveno izmenjavo iz teh procesov. In prej ali slej pride trenutek, ko ne čutiš več ničesar in postane strašno, imam misli, da gre življenje hitro mimo mene in da nimam časa, da bi karkoli čustveno preživel in da ga nimam. moč, da si poiščeta drugo sorodno dušo, ji posvetimo pozornost, se razvijamo skupaj in drug drugemu dajemo toplino. In to so nujni pogoji za zdravo psihično življenje, odnosi z ljudmi pa so pomemben del razvoja in spoznavanja samega sebe. Na svetovanjih sprašujem ljudi o tem, kdo sestavlja njihov ožji krog stikov, kdo je dragocena in pomembna oseba , kajti ko so takšni ljudje in je v odnosih z njimi vse bolj ali manj harmonično; človek lahko reši vse probleme zunanje družbe brez pomoči psihologa. Ko pa teh ljudi ni, v življenju manjka človeške topline, empatije, skrbi in podpore, si ni nikjer opomoči in čutiti, da si varen. Drugi razlog za »pomanjkanje veselja do življenja« so nerazvite veščine samozavedanja odnos do sebe, svojih čustev, potreb, želja in meja. Ljudje so odlični pri ohranjanju koncentracije delovnih nalog in njihovem reševanju, vendar so premalo pozorni na proces gradnje odnosov in jih drugi ljudje malo zanimajo. V naši interakciji se poudarek hitro premakne z odnosov na to, kako hitro in učinkovito rešiti njihovo kompleksnost, kako hitro lahko končno začutijo »veselje do življenja« ... Način, kako se oseba obnaša s psihologom, ki je ista oseba, lahko veliko pove o tem, kako gradi osebne odnose z drugimi. Ljudje pogosto ne razumejo, zakaj se v terapiji toliko časa in pozornosti posveča odnosom; pravijo, da je čudovito