I'm not a robot

CAPTCHA

Privacy - Terms

reCAPTCHA v4
Link



















Original text

Esej o delu S. Freuda "Privlačnosti in njihove usode." Privlačnost je osnovni koncept psihoanalize, iz katerega se gradi osnova za razvoj in nadaljnje gibanje duševnega aparata. Delo »Privlačnosti in njihove usode« vsekakor postavlja temeljna načela, »osnovne temelje«, na katerih bo zgrajena zgradba psihoanalize. Zdi se mi nujno opozoriti, da v tem Freudovem delu govorimo o spolnih nagonih in nagonih Omemba nagona se nahaja tudi prej v "Three Essays on the Theory of Sexuality" in v Schreberjevem primeru že obstaja ideja o notranjih impulzih, ki vplivajo na usodo in razvoj subjekta domneva, da je delo »Privlačnosti in njihove usode« pred in je v nekem smislu temelj za eno najpomembnejših Freudovih del »Onkraj načela užitka«, kjer je teorija gonov dopolnjena s koncepti »življenjskega nagona«. ” in “nagon smrti.” Freud se pri raziskovanju pojma nagona ne izraža povsem enoznačno, saj ga obravnava z različnih zornih kotov. S fiziološkega vidika je uveden pojem "draženje". "Privlačnost je dražilna za psiho." Freud pride do zaključka, da sta si dražljaj in nagon podobna. Razdraženost prihaja od zunaj, privlačnost pa od znotraj. Lahko bi rekli, da je nagon dražilni dejavnik za psiho, vendar Freud razlikuje med fiziološkim dražljajem, ki na psiho vpliva od zunaj, na primer kot žarek svetlobe v oči, in dražljajem, povezanim z nagoni, ki prihajajo od znotraj, na primer lakota ali žeja, ki pa ne – samo znebite se je. Izpostavlja še eno značilnost pogona, to je nenehno delujoča sila, pred katero se ne moreš nikamor skriti, v nasprotju z dražljajem, ki impulzivno deluje na telo. Kot rezultat, Freud pravi, da so goni vedno aktivni, "... prav oni, goni, in ne zunanji dražljaji, so pravi motor napredka, ki je neskončno zmogljiv živčni sistem pripeljal na sodobno stopnjo razvoja." Po eni strani govori o zmanjšanju napetosti, po drugi pa o povečevanju kompleksnosti. Ko je subjekt izpostavljen zunanjemu dražljaju, se mu lahko izogne ​​in vpliv preneha; ko je izpostavljen notranjim dražljajem v obliki privlačnosti, bo subjekt iskal načine, kako se znebiti vpliva moči notranjega dražljaja. Notranje draženje se poveča, lahko povzroči bolečino, pretirano povečanje nezadovoljstva. Povečana napetost vodi v zmanjšanje napetosti in užitka. Z biološkega vidika Freud vidi nagon kot »privlačnost je mejni koncept med mentalnim in somatskim, kot mentalni predstavnik, ki se pojavi znotraj telesa in doseže dušo dražljajev, kot merilo delovne obremenitve duševnega. , zaradi svoje povezanosti s telesnim«, torej kot pojem, povezan tako s telesom kot s psiho. Poskusimo oblikovati koncept privlačnosti - to je impulz, ki meji med dušo in telesom, nekaj, kar "prestopa mejo", ta impulz lahko razdelimo na afekt, določeno notranjo energijo in našo predstavo o tem. vplivati.