19.04.2022 Članek"Ureznine po telesu..." Kaj mislite, da vaš otrok zdaj počne, o čem razmišlja, kakšni občutki mu vznemirjajo srce, kaj ga Skozi življenje se mora vsak od nas soočati s situacijami, ki jih subjektivno doživljamo kot težke in težke, ki motijo ​​običajni tok življenja, ampak tudi neposredno vplivajo na naše duševno in fizično stanje spreminja dojemanje sveta okoli sebe in razumevanje položaja svoje vloge v tem življenju, ali lahko nadzorujemo dogodke, ki se v njem porajajo, izbiramo svoje starše, svoje prijatelje, prijatelje v človek v resnici ni v celoti »gospodar« svojega življenja, on je najverjetneje »gospodar« svojega življenjskega sloga. Oseba, ki je nezrela, vtisljiva, psihično nestabilna ali preprosto »zlomljena«, ne vidi konstruktivnih načinov »spopadanja« s kriznimi situacijami. »Spopadanje« je individualni način interakcije s situacijo v skladu z lastno logiko, pomenom v človekovem življenju in njegovimi psihološkimi zmožnostmi. »Spopadanje« se nanaša na nenehno spreminjajoče se kognitivne, čustvene in vedenjske poskuse spopadanja s posebnimi zunanjimi ali notranjimi zahtevami, ki so ocenjene kot stres ali presegajo človekove vire za spopadanje z njimi. Psihološki namen spoprijemanja je čim bolj konstruktivno in skrbno prilagoditi človeka trenutni življenjski situaciji. Vedenje obvladovanja se pojavi v krizni situaciji, katere nastop zahteva fizični in psihični odziv najstnika. Ni vam treba izbirati. Pojavljajoča se psihična napetost najstnika prisili k določenim ukrepom za razbremenitev te napetosti, pri čemer ne povzroča več ali manj občutka »duševne bolečine«. Otrok si skuša to bolečino olajšati ali pa jo povsem ustaviti z raznimi urezninami. Otrok v tem trenutku ne želi narediti samomora, poskuša le razbremeniti napetost, ki jo povzroča duševna bolečina. Samopoškodovalno vedenje je klic na pomoč: "Krik na pomoč," klic. Protest, maščevanje: izzvano z občutkom »zamere«, »nepravičnosti«. “Naj bo tako boleče zanjo kot za mene”, “S svojim dejanjem se bom maščeval vsem ...”. Izogibanje nevzdržni življenjski situaciji: izzvana s spremembo življenjske situacije, ki je za posameznika nesprejemljiva (ločitev, dolgovi, možnost odpusta z oddelka, kazenska kazen itd.). Izogibanje trpljenju: sproži ga fizično ali psihično trpljenje »Ne morem več – naj utihne, naj neha ...« Zdi se, da je smrt ali samopoškodovanje način za konec. Kaznovanje samega sebe: neprilagodljiv način za »razbremenitev« občutkov krivde je samokaznovanje, tudi s samomorilnimi dejanji. Žrtvovanje: izzvano s potrebo po "odkupu" za resnična ali fantazijska (v primeru depresije, zablode) dejanja. Ponovno srečanje: Motiv, ki izhaja iz fantazije o ponovnem srečanju z ljubljeno osebo po smrti. Smrt ni priznana kot končnost življenja; romantizirana je. Najpogosteje nezavedna izbira nekonstruktivnega spopadanja (spopadanja s krizno situacijo) je odvisna od več dejavnikov – osebnosti mladostnika in trenutne situacije. Dogodek ima lahko različne stopnje travmatičnega vpliva na isto osebo v različnih obdobjih življenja. Kaj najstnik potrebuje, ko se v njegovem življenju pojavi krizna situacija in kaj čuti? Najprej potrebuje podporo in sprejemanje: podporo vsakega človeka, ki zna poslušati in sprejeti njegovo bolečino. Otrok, ki je spregovoril o svoji težavi, je že delno spoznal njen obstoj in se sprijaznil s svojo nemočjo v tem, da ji sam ne bo kos, enostavno ne vidi rešitve te situacije. Zato naprej