I'm not a robot

CAPTCHA

Privacy - Terms

reCAPTCHA v4
Link



















Original text

Zadnje čase se okoli mene pogosto poraja vprašanje odnosov, kakršnih koli, o prijateljstvu, o ljubezni, o delu, o družinskih vezeh. O odnosih... Veliko govorim o tem, kako biti v odnosih, kako vanje vstopati, kako odnose sprejemati in zapuščati, kako jih vzdrževati in varovati, ali pa se mi zdi, da je vsak odnos odgovornost, ampak odnosi so lažji, če so še lahkotnost in možnost biti z ljubljeno osebo brez prisile. In potem berem Exuperyja. »Mali princ.« In zelo so mi postale blizu besede Exuperyja, ki jih je izrekel skozi usta Malega lisjaka, natančneje o tem, kako biti v razmerju in iz njega izstopiti z mirom v duši « »Jaz sem Lisica,« je rekla Lisica. "Igraj se z mano," je prosil mali princ. "Tako sem žalostna ..." "Ne morem se igrati s teboj," je rekla Lisica, "Nisem ukročena." "Oh, oprosti," je rekel Mali princ. Toda po premisleku je vprašal: - Kako to ukrotiti?... ...- To je že davno pozabljen koncept, - je pojasnil Lisjak, - To pomeni: ustvariti vezi. - Obveznice? "To je to," je rekel lisjak. Zame si še vedno majhen deček, tako kot sto tisoč drugih fantov. In ne potrebujem te. In tudi mene ne potrebuješ. Zate sem samo lisica, tako kot sto tisoč drugih lisic. Če pa me ukrotiš, bova potrebovala drug drugega. Zame boš edina na celem svetu. In zate bom sam na celem svetu ... »Začenjam razumeti,« je rekel Mali princ. - Ena vrtnica je ... Verjetno me je ukrotila ... ... - Moje življenje je dolgočasno. Lovim kokoši in ljudje lovijo mene. Vse kokoši so enake in vsi ljudje smo enaki. In moje življenje je malo dolgočasno. Če pa me ukrotiš, bo moje življenje obsijano kot s soncem. Tvoje korake bom ločil med tisočimi drugimi. Ko slišim korake ljudi, vedno pobegnem in se skrijem. Toda tvoja hoja me bo klicala kot glasba in prišel bom iz svojega skrivališča. In potem - poglej. Ali vidite pšenico, ki zori tam na poljih? Ne jem kruha. Ne potrebujem klasja. Pšenična polja mi nič ne povedo. In to je žalostno! Ampak ti imaš zlate lase. In kako čudovito bo, ko me boš ukrotil! Zlata pšenica vas bo spomnila. In ljubila bom šelestenje klasja v vetru ... Lisica je utihnila in dolgo gledala malega princa. Potem je rekel: - Prosim... Ukroti me!... Nadaljevanje